Najnovejše raziskave na področju biomedicine in kemije ponujajo nove pristope k razumevanju kompleksnih interakcij ter razvoju inovativnih terapij. Članek, objavljen v reviji PNAS, opisuje kombinacijo tehnik MicroED in masne spektrometrije za strukturno analizo kompleksov encimov z majhnimi molekulami, kar je ključno za razvoj zdravil. Medtem ko članek v ChemRxiv predstavlja sintezo novega redukcijskega sredstva, dithiol-funkcionaliziranega dendritičnega poliglicerola, ki bi lahko izboljšal terapijo mukolize pri boleznih, kot je cistična fibroza, z zmanjšanjem viskoelastičnosti sluzi v dihalnih poteh.

Kvantno računalništvo je prešlo iz teoretičnega koncepta v resnično grožnjo, saj lahko razbije dolgoletne šifrirne kode. To pomeni, da so matematični temelji, ki so omogočali šifriranje, zdaj izpostavljeni. Hkrati pa IBM in Moderna sodelujeta na področju kvantnega računalništva, kar bi lahko privedlo do prelomnih odkritij v medicini in razvoju zdravil. To nakazuje, da ima kvantno računalništvo tako potencial za ogrožanje kot tudi za izjemen napredek.

Na letošnjem srečanju Alzheimer's Association International Conference (AAIC) 2025 so predstavili nove obetavne podatke o zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. AltPep Corporation je predstavil svoje predklinične rezultate za SOBIN-AD, novo peptidno zdravilo, ki naj bi povečevalo odstranjevanje toksičnih oligomerov amiloida beta (Aβ) in zaviralo nastajanje amiloidnih plakov. Študije na miših so pokazale izboljšanje kratkoročnega spomina in zmanjšanje obremenitve s plaki. Cumulus Neuroscience pa je predstavil podatke, ki podpirajo učinkovitost domačih merilnih točk v klinični študiji CNS-101. Te meritve naj bi bile bolj občutljive za napredovanje Alzheimerjeve bolezni v primerjavi z uveljavljenimi nevropsihiatričnimi lestvicami, kot je ADAS-Cog 13, kar bi lahko pomenilo pomemben korak k zgodnejšemu in natančnejšemu spremljanju bolezni.

Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) je izdal pozitivna mnenja za dve novi zdravili. Donanemab, zdravilo za zgodnjo simptomatsko Alzheimerjevo bolezen, je prejelo zeleno luč od CHMP, kar pomeni, da bo evropska komisija sedaj odločala o njegovi končni odobritvi. Podjetje Eli Lilly and Company je sporočilo te novice 25. julija 2025. Prav tako je bil izdan pozitiven sklep za zdravilo ZURZUVAE® (zuranolone), ki je namenjeno zdravljenju žensk s poporodno depresijo. Podjetje Biogen Inc. je to potrdilo istega dne, 25. julija 2025. Obe zdravili predstavljata pomemben napredek na področju nevroloških motenj in duševnega zdravja.

Perspective Therapeutics je objavila, da so bili podatki o njihovem programu VMT-α-NET, ki cilja na rak v telesu, sprejeti za predstavitev na kongresu ESMO 2025. Medtem je Merakris Therapeutics prejel nagrado za inovacije na dogodku Advanced Wound Care Summit za svoj nov izdelek MTX-001, ki je namenjen zdravljenju kroničnih, necelilnih venskih razjed na nogah, s poudarkom na njegovem kliničnem in komercialnem potencialu.

Napovedali so dve novi zdravljenji za malarijo, ki bi lahko dopolnili obstoječa prizadevanja, kot so mreže proti komarjem in cepiva. Razvoj prihaja v času, ko se povečuje odpornost proti obstoječim zdravilom, kar ogroža globalni boj proti tej bolezni.

Podjetje Viva Biotech je razvilo integrirano platformo za farmakokinetiko in farmakodinamiko (PKPD), s katero želi pospešiti odkrivanje novih zdravil. Platforma naj bi podpirala raziskave na področju različnih terapevtskih modalitet.

V Grand Hotelu Union v Ljubljani poteka generalna konferenca partnerjev projekta REMEDi4ALL, ki si prizadeva za hitrejši in stroškovno učinkovitejši razvoj zdravil. Projekt se osredotoča na iskanje inovativnih možnosti uporabe že obstoječih zdravil za nove terapevtske indikacije.

Farmacevtski razvijalci napredujejo z orodji umetne inteligence za modeliranje absorpcije, distribucije in toksičnosti zdravil v sistemih, ki so relevantni za ljudi, kar podpira pobudo ameriške Agencije za hrano in zdravila (FDA), da se testiranje na živalih uporablja le izjemoma. Hkrati so bili objavljeni rezultati odprtega znanstvenega izziva, ki se je osredotočil na računalniško odkrivanje zdravil za koronaviruse, kar kaže na pomembnost tovrstnih izzivov pri pospeševanju znanstvenega napredka.

Študija poudarja pomembnost uravnoteženja hitrosti in selektivnosti pri razvoju ciljnih kovalentnih zaviralcev (TCIs), ki so se izkazali za obetavne pri zdravljenju različnih bolezni, od pljučnega raka do COVID-19. Ta zdravila tvorijo kovalentne vezi s ciljnimi proteini, kar omogoča močno vezavo in zaviranje aktivnosti.